Optimizacija spletne strani ali bloga ni znanstvena fantastika. V mojem prispevku boš izvedel vse, kar potrebuješ, da boš korak pred ostalimi!

Kaj je optimizacija spletne strani?

Optimizacija spletne strani oz. “search engine optimization” (SEO krajše), je postopek, s katerim prilagodimo stran oz. blog vsebino tako, da je iskalnikom prijazna in da nas le ti uvrstijo kar se da visoko. Delimo jo na “On-site” in “Off-site” optimizacijo.

Ker več kot 90% vseh iskanj pokriva Google, se optimizacija oziroma SEO analiza vrti predvsem okoli njegovih zahtev. Spremljanje SEO zahtev ostalih, manj konkurenčnih iskalnikov, ne bom izpostavljal, dokler to ne bo postalo bolj pomembno.

Pri drugih iskalnikih, kot je npr. Bing, jaz poskrbim le, da je v njihovem “webmasterju” ustrezno naložen “sitemap” in mogoče skozi njegovo nadzorno ploščo pridobim kakšno novo idejo za ključno besedo, o čemer bi lahko v prihodnje tudi kaj več napisal.

“On site” optimizacija spletne strani

Kot že sama beseda pove, se “on site” optimizacija dogaja na sami strani. Pri nizko konkurenčnih ključnih besedah je dovolj za uvrstitev na prvo stran, medtem ko moraš pri tistih z višjo stopnjo konkurenčnosti, nameniti več časa tudi “off site” optimizaciji.

“On site” optimizacijo bomo obravnavali po sklopih:

• Search Intent,
• Raziskava ključnih besed,
• Kako optimizirati Naslov in Meta opis?,
• Ogrodje vsebine – H1, H2, H3,
• Optimizacija,
• Optimizacija vsebine in njena dolžina,
• Kako Optimiziramo in zmanjšamo slike?,
• Notranje povezave,
• “Schema markup“.

Upam, da ti bo na koncu veliko bolj jasno, kako napisati tvoj naslednji članek in ga pripeljati na vrh iskalnika.

“Search intent” – namen iskanja

“Search intent” oz. “namen iskanja” sem želel omeniti takoj na začetku, saj je izjemnega pomena. Ko najdemo želeno ključno besedo oz. vprašanje, o čemer se bom še razpisal, moramo preveriti, kaj sploh iskalnik prikazuje na prvi strani.

Primer

Če napišem v iskalnik “otroške sobe”, imam verjetno namen iskati otroško sobo za svojega otroka in iskalnik mi bo pokazal samo spletne trgovine. V tem primeru je nesmiselno pričakovati, da boš najden s pomočjo Blog članka.

Kadar pa npr. napišem v iskalnik “Kako opremiti otroško sobo?”, si verjetno želim pridobiti kakšen koristen nasvet v zvezi z opremljanjem, preden se odločim za konkreten nakup. V tem primeru, mi bo iskalnik v ospredju prikazal Blog članke.

Preden se lotimo pisanja članka, vedno preverimo tako imenovani “search intent” za to določeno ključno besedo, da ne bo naš trud zaman.

Bolj podrobno si lahko preberete v mojem članku: Kaj je Search Intent?

Raziskava ključnih besed

Optimizacija spletne strani se začne s kakovostno raziskavo ključnih besed. Konkurenca v ZDA, kjer pišem tudi svoj Blog, je zelo močna in poiskati manj konkurenčne ključne besede, zna biti prava umetnost.

Nasprotno je v Sloveniji pri večini tematik konkurenca zelo majhna. To je po vsej verjetnosti posledica zelo majhnega volumna iskanja in nizkih cen na klik. Kakovostno in pravilno optimiziranih člankov pa je po drugi strani zelo malo, zato obstaja izjemna priložnost za vse spletne trgovine, da na ta način dvignejo svojo organsko rast.

Kako vemo, katere ključne besede naši kupci iščejo v googlu?

Zelo preprost, zelo učinkovit in brezplačen način preverjanja, kaj kupci iščejo, je “Google Autosuggest“. Tako kot prikazuje slika spodaj, začnemo z vpisovanjem fraze/vprašanja, ki se nanaša na našo dejavnost v podjetju in se sredi pisanja ustavimo. Kot vidite, nam Google sam dokonča stavek s frazami, ki so že bile že iskane.

Več o tej temi v članku: Kako poteka Analiza Ključne Besede?

V ZDA, kjer je volumen iskanja zelo velik, se pokaže skoraj pri vsaki ključni besedi rubrika “People also ask”. Z njeno pomočjo si lahko veliko lažje oblikujem članek in dodam naslove podpoglavij, ki so tesno povezani z vsebino članka, ki ga pišem.

Za slovenski trg si velikokrat pomagam s sorodnimi iskanji, ki se pojavijo na dnu SERP-a. Npr. napiši v iskalnik “Kaj je spletna stran?”. Na dnu se ti bo prikazal stolpec, s tako imenovanimi sorodnimi iskanji. Te fraze lahko uporabiš za samostojen Blog članek, če so dovolj obsežne, lahko pa samo za del članka, ki si ga razdelil na podpoglavja (“subheading-e”).

Kako optimizirati naslov [ Title] strani/članka in Meta Opis?

Naslov in sam Meta Opis članka/strani sta izjemnega pomena. Če ju dobro napišeš in bosta dovolj zanimiva, da nekdo klikne nanju, te bo Google nagradil.

CTR oziroma “click threw rat” je eden od pomembnih pokazateljev iskalnikom, da je tvoja vsebina zanimiva. CTR povečamo tako, da z naslovom poskušamo vzbuditi radovednost in željo bralca, da klikne nanj in si prebere več.

Če je tvoj CTR večji od nekoga, ki je uvrščen pred tabo, te bo najverjetneje Google uvrstil višje v iskalniku. Te posodobitve se dogajajo na dnevni bazi in jih je najlažje spremljati v Google “search Console”, kjer preverjaš napredovanje tvojih uvrstitev.

Kakšna mora biti dolžina naslova in meta opisa članka?

Dolžina naslova je zelo pomembna,. Optimalna dolžina je med 50 in 60 znaki. Če je daljši, ga Google lahko zmanjša ali odreže del. Na ta način ti lahko bistveno poslabša CTR in posledično uvrstitev. Če je naslov kratek, mu lahko lahko dodamo kot branding npr. svojo spletno stran.

Meni osebno se ne zdi pretirano pomembno omenjanje strani v naslovu. Bolj pomembno se mi zdi, da je naslov daljši in vabljiv.

Dolžina Meta Opisa oz. “Meta Description” naj bo med 120 in 150 znaki. Meta opis je to, kar je zapisano takoj pod naslovom v iskalniku. Glej sliko spodaj.

Jaz navadno Meta Opis napišem na koncu članka. Kot večina uporabljam zelo popularen SEO vtičnik – Yoast. Bistveno olajša štetje znakov in opozori, če je kaj od naštetega predolgo. Na dnu ima polje, kjer lahko zelo enostavno vneseš svoj Meta Opis.

NASVET: Vzamite si čas in resnično dobro premislite, kako boste oblikovali naslov in njegov Meta Opis, saj bo to imelo zelo pomembno vlogo pri prihodnjih klikih in vaši uvrstitvi v iskalniku.

Ogrodje [outline] vsebine – H1, H2, H3, H4

Kaj pomenijo te črke H?

Skozi H oziroma “Heading” Google prepozna pomembnejšo vsebino od manj pomembne.

Naslov članka je vedno H1

Uporabim le naslov v H1 “Headingu” in takoj povem Googlu, kaj je najbolj pomembno in kaj bo glava tema članka oz. strani.

Glavni podnaslovi so vedno H2

Tako kot npr. v mojem članku, v katerem opisujem, kaj je optimizacija spletne strani, razdelim vsebino na dele optimizacije, kot so: ključne besede, naslov in Meta opis, “outline”, itd… Vse to so tudi glavni podnaslovi, ki bodo v H2.

Če opisujem nekaj znotraj glavnega podnaslova, uporabim H3 ali H4

Npr. v delu, kjer znotraj glavnega podnaslova H2 naštevam, kateri “headingi” obstajajo, uporabljam H4. Kdaj uporabiti H3 in kdaj H4 je po mojem mnenju stvar testiranja in pridobljenega občutka. Pomembno je vedeti, da odločitev ni usodna.

Nekateri gredo v skrajnost (predvsem v tujini) in analizirajo vsako stran prve strani Googla do te mere, da preštejejo, koliko je prisotnih posameznih “headingov” in nato uporabijo na svoji strani povprečno številko. S tem želijo maksimalno optimizirati spletno stran in jo približati zahtevam Google robotov v upanju, da jih uvrstijo višje.

Obstajajo seveda programi, ki poberejo vse te podatke in še ostale mnogo bolj podrobne informacije, da bi s tem maksimalno približali stran “popolnemu članku” – primer Surfer SEO.

NASVET: Orodja, kot je npr. Surfer SEO, so zelo draga in nepotrebna za slovenski trg, kjer ni velike konkurence. So pa zelo dobrodošla za ameriški trg. Uporabimo jih šele, ko so članki, ki jih analiziramo stari vsaj 1 leto in so dosegli svoj “maksimalni učinek”. Če pri nas implementiraš “headinge” na način, ki sem ga omenil, si v Sloveniji že pred 50% konkurence.

Optimizacija vsebine članka innjena dolžina

Ko smo napisali “outline” oz. ogrodje, ga poskušamo smiselno zapolniti. Večina nas danes bere spletno vsebino preko mobilnih telefonov, zato mora biti le ta danes temu primerno optimizirana. Tudi Google je v času pisanja tega članka skoraj v celoti preklopil na mobile First.

Penostavljeno: Najprej uredi, da bo stran lepa in bo dobro delala na mobitelu, šele potem ostalo!

Ker danes beremo večino iz mobitela, mora biti vsebina prikazana drugače, kot za prenosnik. Delaj več odstavkov in izogibaj se temu, da tekst prekriva ali skoraj prekriva celoten ekran. Tudi oči rade naredijo premor med branjem. Primer na sliki spodaj.

Med pisanjem vsebine občasno omenjamo ključno besedo, ki nam je pomembna. Vendar NE PRETIRAVAMO! Cca 1% besed naj bo tistih ključnih besed, ki ti največ pomenijo.

Google je z zadnjim Bert “updatom” naredil velik korak k sami umetni inteligenci branja. K razumevanju članka mu pomagamo tudi s tako imenovanimi sorodnimi ključnimi besedami. Američani jim pravijo “LSI Keywords”.

Kaj so LSI ključne besede?

LSI oziroma “Latent semantic indexing” je sistem, ki ga uporabljajo iskalni roboti za analizo besed, ki so tesno povezane s samo glavno ključno besedo oz. temo članka. Primer bi bil: “otroške sobe”, “mladinske sobe” in “sobe za otroke”.

Dolžina spletne vsebine

Na osnovi moje analize slovenskega spleta, lahko rečem, da so naši članki večinoma prekratki.

NASVET: To v resnici ne pomeni, da moraš nakladat in raztegniti članek z nepomembno vsebino. Pomeni le, da samemu vprašanju, ki ga zastaviš, daš s podnaslovi neko širino in predvsem vrednost s kakovostno vsebino.

Vzamimo za primer ta članek. Na vprašanje, kaj je optimizacija spletne strani, bi lahko odgovoril bolj na splošno v 500 besedah, pri tem pa ti ne bi dal nič kaj veliko novega in konkretnega znanja.

Želim te navdušiti za optimizacijo strani podjetja, ki ga vodiš oz. bloga, ki ga pišeš ali ga boš pisal. Zato sem ta članek raztegnil na 3500 besed s konkretno in uporabno vsebino.

Navadno lahko pri vsaki temi/zastavljenem vprašanju napišemo 1000 besed. Jaz imam pri svojih člankih to za nekakšen minimum. Časi, ko je bilo za članek dovolj 300 besed, so že zdavnaj mimo.

Zlasti, kadar je članek, kot je ta, ki ga trenutno pišem, za podjetje zelo pomemben, je zaželeno, da se bolj razpišemo.

Dolžina članka, ki ga pišem za moj “ZDA blog”, je veliko bolj občutljiva kot je to za naš trg. Določiš jo s pomočjo analize konkurence. Mogoče o tem kaj več kdaj drugič.

Kako Optimiziramo in zmanjšamo slike?

Same slike v vsebini so zelo pomembne. (pika)

V kolikor jih ne uporabiš, bo odstotek ljudi, ki se bo zadržal na tvoji strani in si vzel čas, da prebere pust članek brez slik, zelo majhen.

Slike ne samo, da bistveno povečajo kakovost članka, ampak tudi dovolijo tvojim očem, da se spočinejo in jih pripravijo na naslednji kos teksta.

Ko naložiš sliko v članek, kot v zgornjem primeru, pod “settings” slike določiš “alt text” oz. nadomestni tekst, kamor napišeš, o čem govori slika.

Določen odstotek ljudi išče tudi s pomočjo slik in s pomočjo opisa slik, ta odstotek ljudi te bo lažje našel in tudi obiskal tvojo stran.

Zmanjševanje slik, ki jih naložimo

Ne morem dovolj poudariti, koliko je ta korak pomemben in kako malo ljudi ga dejansko upošteva.

Slike je potrebno zmanjševati, da bo tvoja stran hitro delovala/se nalagala. Google nagradi hitrost z višjo uvrstitvijo in hkrati se na račun hitrosti strani bistveno izboljša sama uporabniška izkušnja. WIN WIN situacija.

Zmanjševanje slik je avtomatiziran proces, ki ti ne bo vzel dodatnega časa. Po mojem mnenju je najboljši WordPress vtičnik za to Shortpixel.

Za pičlih 10 $ (trenutno) dobiš 10000 kreditov, kar ti zadošča za vsaj 1 leto brezskrbnega pisanja. Več o tej temi si lahko prebereš v članku: Najboljši WordPress Vtičnik za zmanjšanje slik.

Notranje povezave

Notranje povezave se velikokrat spregledajo, čeprav so velikega pomena. Z njimi sem uspel doseči pri svojem blogu izjemne rezultate. Uvrstitev na SERP-u je poskočila kar za nekaj mest, ko sem jih dodal. Povratne povezave odigrajo pomembno vlogo, predvsem pri nekonkurenčnih ključnih besedah, ki ne potrebujejo dodatnih zunanjih povezav. V vsakem primeru so pomembne tudi za tiste bolj konkurenčne fraze, saj z njimi povemo, katera vsebina je najbolj pomembna na naši trani.

Kaj je notranja povezava?

Notranjo povezavo ustvariš, ko povežeš med seboj s povezavo (“linkom”) dva vsebinsko podobna članka znotraj svojega bloga.

Primer si lahko pogledaš zgoraj, kjer sem te usmeril na moj soroden članek o zmanjšanju slik.

NASVET: Pri vsakem članku poskušamo dodati vsaj eno relevantno notranjo povezavo.

“Schema Markup”

“Schema Markup” je v tujini že stalna praksa, medtem ko boš pri nas v veliki prednosti, če jo implementiraš.

Zgoraj sem pravkar uporabil “Q and A Schemo”, ki je del Yoast vtičnika. Ne potrebuješ znanja kodiranja, da bi jo ustvaril. V kolikor ne želiš vtičnika, jo lahko tudi generiraš z generatorji, ki so prisotni na spletu, kot npr. tukaj.

Spodnja slika prikazuje, kako je “Schema” videna v samem SERP-u, ko sem jo dodal v obliki dveh vprašanj članku, ki sem ga napisali za svojo spletno trgovino Opremisidom. Koliko več verjetnosti imam, da bodo kliknili na mene raje kot na konkurenco? Velikooooo.

S “Schemo” sem povzel glavne korake “On Page Optimizacije” spletne strani, ki jih tudi sam uporabljam pri pisanju posameznega članka.

“Off Site” optimizacija spletne strani

Kot že sama beseda tudi tukaj pove, se tovrstna optimizacija dogaja zunaj tvoje spletne strani. Pri “Off site Optimizaciji” se vse vrti okoli povratnih povezav oz. “Backlinkov”.

Zunanje povezave so zelo pomembne, predvsem pri boljši uvrstitvi tistih nekoliko težjih ključnih besed. Sam posvečam malo časa tako imenovanemu “link-building-u”. Na začetku se osredotočam na kakovostno vsebino, ki bo organsko pritegnila zunanje povezave na moje članke. Na začetku iščemo tudi fraze, ki niso konkurenčne in ne potrebujejo povratnih povezav.

Načinov pridobivanja povezav je kar nekaj. Predstavil bom nekatere, v upanju, da dam kakšno idejo o tem, kje bi jih tudi ti lahko našel.

Optimizacijo moraš vzeti kot dolgotrajen proces in pri tem si ne želi bližnjic, ker so te kratkoročnega uspeha. Iskalni roboti so enostavno prepametni in te bodo ob naslednji veliki posodobitvi udarili po nosu. Zato bom tudi razložil eno prepovedano, ki je zelo popularna.

Kakovostna vsebina privabi tudi zunanje povezave

Primer kakovostne vsebine je ta članek, za kateregai upam da bo na dolgi rok pritegnil vsaj kakšno povezavo in delitev na družbenih omrežjih ter neposredno priporočilo?

Eden izmed velemojstrov kakovostnih vsebin je Brian Dean, ki velja za enega od bolj pomembnih SEO strokovnjakov na svetu. Znan je po tem, da ne objavlja velikih količin vsebin, ko pa objavi, so te vsebine izjemne in pritegnejo ogromno povratnih povezav. Primer ene od takšnih objav tukaj.

Izumil je tudi način pridobivanja povratnih povezav – “Skyscraper technique”. Ta pristop ima namen napisati bolj kakovostno vsebino od konkurence in nato sporočiti vsem stranem, ki “linkajo” nanjo, da je tvoja vsebina bolj obsežna in boljša in naj svojo povezavo raje preusmerijo nate.

“Guest Posting” in Sponzorirani članki

Pri nas zelo popularen način pridobivanja povezav je “Guest Posting”. Ta naj ne bi bil plačljiv, vendar ga pri nas predvsem poznamo pod imenom Sponzorirani članek. Jap, plača se. Recimo, da v kolikor s kakovostnim člankom česa naučiš bralca in pridobiš povratno povezavo v zameno, to ni toliko v nasprotju s pravili.

Res pa je, da je to veliko bolj varno v Sloveniji kot v ZDA. Tam je potrebno veliko več analiz same strani na kateri pišemo, preden se kaj dogovorimo. Nekatere strani so “farme” teh člankov in zelo “spammy” v očeh iskalnikov. S povratno povezavo bi lahko ogrozili svojo stran.

Kaj je sploh “Guest posting”?

Guest posting je to, kar že sama beseda pove – pisanje članka na gostujočem blogu. Za nekoga napišeš članek s kakovostno vsebino, ki ga ta objavi na svojem blogu. Članek ima seveda svoj namen in sice, da ti gostitelj dovoli v okviru članka poslati povratno povezavo nazaj na tvojo stran.

NASVET: Če je blog, iz katerega pošiljaš povezavo, skladen s tvojo tematiko, ti bo zelo pomagal pri dvigu same avtoritete tvoje strani. Povezave iz tako imenovanih “relevant pages” štejejo največ. Če ima ta stran še zajeten organski obisk, si zmagal oz. pridobil največ!

Za objavo napiši kakovostno vsebino, ki bo bralca nekaj naučila in vzbudila interes, da te skozi povezavo obišče. Naj ne bo to samo z namenom, da vržeš “link” na stran in nič drugega.

Gostovanje na podkastu

Pri nas so podkasti v poslovnem svetu sicer še v povojih, vendar jih nekateri, kot so Filip Pesek in Nina Gaspari, uspešno vodijo že kar nekaj časa. Pri podkastih je super to, da poslušalci zelo dolgo ostanejo “prisotni” in posamezno epizodo praktično poslušajo v celoti, za razliko od Youtuba, kjer jih tretina odpade že takoj na začetku.

Sam sem velik fan podkastov. Vedno so prižgani v avtu in izkoristim prav vsako minuto, da se dodatno izobražujem. Če povam, da imam slušalke v ušesih še ko nakupujem v trgovini hrano, potem si lahko mislite, da sem malo “čez les”.

Da ne zaidem in skrajšano povem bistvo tega podnaslova:

V kolikor ste gost na podkastu, vas bo predvidoma gostitelj vprašal, kje vas lahko vidijo in obiščejo tisti, ki želijo izvedeti kaj več o tematiki. Ko boste povedali svojo stran, jo bo ta vključil v tako imenovane “show notes” in s tem poslal povratno povezavo na vaš blog. Podkasti so navadno zelo dobro uvrščeni v očeh iskalnikov in to vam lahko pomaga.

Povratne Povezave iz družbenih omrežij

Čeprav so povratne povezave družbenih omrežij nesledljive oz. “nofollow” za iskalnike, jih po mojem mnenju iskalniki spremljajo in so jim neke vrste signali kakovosti strani.

Za potrebe podjetja je pomembno, da smo dnevno prisotni na socialnih omrežjih, če je le mogoče. V kolikor pišete blog in imate željo po pasivnem zaslužku, boste osredotočeni predvsem na Pinterest in Youtub. S Pinterestom nekateri dosegajo izjemne uspehe, predvsem z Blog tematikami, ki so vizualne narave.

Facebook, LinkedIn in Instagram so zanimivi za tiste, ki imate podjetje v Sloveniji in si želite skozi Branding in kasneje oglase pridobiti krog sledilcev in potencialnih kupcev. Organski doseg je iz leta v leto zanemarljiv, ker velika družbena omrežja prilagajajo iskalnike sebi v prid, z namenom, da vas zadržijo “gor” in ne pošiljajo “dol”.

Povratne povezave na račun slik, grafik, raziskav in ilustracij

Pravi magnet za povratne povezave so lahko zanimive fotografije, ki smo jih sami ustvarili za potrebe bloga, ilustracije ali preprosto lastne raziskave, ki jih predstavimo v obliki tabele ali grafov na svoji strani. Primer slike spodaj, ki služi kot magnet za pridobivanje povratnih povezav na enem od blog člankov strani Cyclebaron.com

Slika je zelo poučna in hkrati vsi, ki bodo pisali od kolesarskih delih in iskali slike, jo bodo želeli prilepiti na svojo stran. Ko jo prilepiš, je prav da pošlješ povratno povezavo na blog, kateremu si jo vzel. V kolikor tega ne narediš, ti grozi tožba.

ZAKLJUČEK

O povratnih povezavah bi lahko govoril še kar nekaj časa in verjetno bom objavil še kakšem članek na to temo. Za sedaj imaš kar nekaj idej, kako jih pridobiti. Za konec pa napišem primer učinkovitega, vendar zelo rizičnega načina pridobivanja povezav.

PBN oziroma “Private Blog Network”

Glede na to, da sem opisal 3 načine pridobivanja povratnih povezav, ki so ta hip mogoče najbolj zanimive, je čas, da opišem še tisto prepovedano. Imenuje se PBN oziroma “Private Blog Network”.

Kaj je PBN oziroma “Private blog network”?

Da bi uspeli usmeriti večje število povratnih povezav in hitreje/umetno dvigniti stran, so si nekateri umislili omrežja navideznih blogov, iz katerih skozi vsebino pošiljajo povratne povezave na svojo stran. S tem je potrebno biti seveda zelo previden. V kolikor te Google roboti opazijo, lahko posledično izgubiš veliko na svoji uvrstitvi.

Pa deluje?

Ja. Deluje. Sam se tega ne grem (beri ne upam), ker vseeno mislim, da bo Google slej ko prej našel način, da jih najde in kaznuje. Istočasno bo nagradil nas ostale za ves trud, ki ga vlagamo in potrpežljivo čakamo, da stran organsko zraste brez prepovedanih bližnjic.

Na primeru vam bom razkril konkurenta v moji panogi, ki je s svojimi ključnimi besedami zelo visoko uvrščen prav na račun PBN omrežja. Z vsakim boljšim orodjem, kot je npr. : Ahrefs lahko preverimo strani, iz katerih dobiva povezave.

Seveda ne bom izdal imena, ker bi lahko posledično imel težave. Spodaj so navedeni blogi v obliki slike, ki so le majhen del njegovih tako imenovanih “referal pages”:

Ne glede na to, katero povezavo odprete (vtipkate v iskalnik), boste naleteli na splošen blog, ki nima podatkov od koga je, kdo ga upravlja in kako kontaktirati lastnika.

Dodatno te bloge odpirajo vsakega na svojem gostovanju pod drugim imenom in priimkom, da se zakrijejo sledi. Blog vsebina je na strani nametana po sklopih z namenom pošiljanja linkov (povratnih povezav), ki umetno dvigujejo avtoriteto in posledično uvrstitev tistemu, na katerega so usmerjeni.

Prišli smo do konca in izvedel si kar nekaj novega.

Optimizacija spletne strani je dolgotrajen in nikoli končan proces. Če delaš pravilno, počasi in po pameti, boš vsekakor uspešen.